TEHNOLOGIJA
LUMAR

Pasivne in nizkoenergijske hiše so interdisciplinarno načrtovani objekti, v katerih so združena arhitekturna in gradbena znanja ter tehnološki razvoj.

STROKOVNI SLOVAR

Pripravili smo slovar z nekaterimi pojmi, s katerimi se boste srečevali pri seznanjanju in gradnji nizkoenergijskega ali pasivnega objekta.

Asimetrija sevanja
Asimetrija sevanja je toplotna razlika, ki jo čutimo, če stojimo med stenama različnih temperatur. Kadar je temperaturna razlika večja od 5 stopinj Celzija to občutimo kot nelagodje. Prav zaradi tega v Lumarju priporočamo in vgrajujemo okna s trislojno zasteklitvijo, pri katerih je razlika med obodom in temperaturo prostora manj kot 5 stopinj Celzija.

Fazni zamik in dušenje amplitude
Princip zaščite pred poletno vročino je zamuda v prehodu toplote prek konstrukcije. Toplotna energija, ki v poletnem času nastaja zaradi močnih sončnih žarkov, naj bi v stanovanjski prostor prišla šele z do 12 urno zamudo. Kar za zaščito toplote pozimi pomeni U-vrednost, predstavlja za zaščito pred poletno toploto dušenje amplitude in fazni zamik. Medtem ko dušenje amplitude pokaže kako močno je možno zmanjšati prehod temperature skozi gradbeni element, pa fazni zamik pove za koliko ur je možen zamik prehoda maksimalnih temperatur.

Fotovoltaika
Energijo sonca lahko izkoristimo za več kot le pasivno ogrevanje stavbe skozi zastekljene površine v zimskem času. Ob ustrezni vgradnji solarnih modulov – fotovoltaičnega sistema lahko ta neizčrpen in brezplačen vir energije izkoriščamo za pridobitev električne energije. Energija sonca se v sončnih celicah neposredno pretvarja v enosmerno električno napetost, ki jo razsmernik nato pretvori v izmenično napetost, ki jo posreduje v omrežje. V stanovanjskih hišah se uporablja fotovoltaičen sistem, povezan z javnim električnim omrežjem. V kolikor fotovoltaičen sistem proizvede več električne energije, kot je stavba potrebuje za svoje delovanje, govorimo o plus energijski hiši.

Odločimo se lahko tudi za vgradnjo sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode, ki zmanjšajo potrebo po energiji za pripravo tople sanitarne vode. V večini pasivnih in nizkoenergijskih hiš je namreč poraba energije za pripravo tople sanitarne vode večja kot za ogrevanje.

Gradbeno dovoljenje
Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ po ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. 
Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo enostavnega objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, je popolna, če investitor:

  • v zahtevi navede podatke o parcelni številki in katastrski občini zemljišča, na katerem namerava graditi in podatke o vrsti enostavnega objekta;
  • zahtevi priloži dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, s sestavinami, predpisanimi s Pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04);
  • dokazilo o pravici graditi, kadar ta pravica ni vpisana v zemljiško knjigo.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo enostavnega objekta je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji, če:

  • je projekt vložen v mapo, ki omogoča vstavljanje listov formata A4 (21 x 29.7 cm);
  • so v vodilni mapi po vrsti zloženi:
  • naslovna stran vodilne mape, izdelana v skladu s prvim delom priloge 1, ki je sestavni del Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji (označba 0.1);
  • kazalo vsebine projekta, izdelan v skladu z drugim delom priloge 1 (označba 0.2), brez opisov načrtov;
  • splošni podatki o nameravani gradnji, izdelan v skladu s tretjim delom priloge 1 (označba 0.3) s tem, da se v rubriki druge klasifikacije navede določba Pravilnika o vrstah objektov, ki opredeljuje enostavni objekt, za katerega gradnjo se naj bi pridobilo gradbeno dovoljenje;
  • podatki o projektantih in odgovornih projektantih, izdelan v skladu s četrtim delom priloge 1 (označba 0.4) s tem, da se navede samo projektanta in odgovornega projektanta grafičnega prikaza umestitve v prostor in načrta arhitekture in odgovornega vodjo projekta;
  • izjava o skladnosti načrtov in izpolnjevanju bistvenih lastnosti v skladu s prilogo 2 s tem, da se besedilo izjave ustrezno prilagodi temu, da v projektu ni načrtov, npr. da se beseda »načrt« spremeni v »grafični prikazi v vodilni mapi«;
  • zbirno projektno poročilo, izdelano v skladu s 17. členom pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji;
  • grafični prikaz skladnosti s prostorskimi akti, izdelan v skladu  z 18. členom pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji;
  • grafični prikaz vplivnega območja objekta, izdelan v skladu z 19. členom pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji;
  • lokacijski podatki, izdelani v skladu s 26. členom pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji;
  • podatki o pridobivanju projektnih pogojev in soglasij, izdelan v skladu s prilogo 5 pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji in dokazna dokumentacija;

Dokazna dokumentacija obsega:

  • dokazilo, da izdelovalec projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjuje predpisane pogoje za projektante;
  • dokazilo, da odgovorni projektanti, ki so izdelali projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, izpolnjujejo predpisane pogoje (potrdilo o vpisu v imenik v pristojno poklicno zbornico, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev);
  • dokazilo projektantov o zavarovanju odgovornosti;
  • če je nameravana gradnja na območju, ki se ureja s prostorskim redom: soglasja soglasodajalcev oziroma kopije vročilnic, če soglasja niso bila dana oziroma če je nameravana gradnja na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom: mnenja, ki so bila dana k lokacijskemu načrtu;
  • lokacijsko informacijo, ki se nanaša na zemljišče, na katerem se namerava graditi enostavni objekt;
  • kopijo kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta, vendar samo, če takšna kopija ni sestavni del lokacijske informacije;
  • so za vodilno mapo vloženi načrti, izdelani na nivoju idejne zasnove - lahko so izrisani na potrjeni kopiji oziroma izrisu katastrskega načrta, tloris, prerez in fasade, kadar so potrebne, so narisani v merilu 1 : 200, priključki na gospodarsko javno infrastrukturo pa so lahko izdelani tudi kot prostoročna skica.

Vir: Spletna stran ministrstva za okolje in prostor

Koristne povezave:
Glede na vse navedeno priporočamo še pregled:

  • Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2), Ur.l. RS, št. 96/2004
  • Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB1) Ur.l. RS, št. 22/2005
  • Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1), Ur.l. RS, št. 102/2004 , 14/2005, popravki Ur.l. RS, št. 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46
  • Uredba o dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Ur.l. RS, št. 43/2008
  • Uredba o ekološko pomembnih območjih, Ur.l. RS, št. 48/2004
  • Uredba o zvrsteh naravnih vrednot, Ur.l. RS, št. 52/2002
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Ur.l. RS, št. 70/2006
  • Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji, Ur.l. RS, št. 66/2004, spremembe Ur.l. RS, št. 54/2005, 55/2008
  • Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Ur.l. RS, št. 114/2003, spremembe Ur.l. RS, št. 130/2004, 100/2005, 37/2008
  • Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1), Ur.l. RS, št. 110/2002 (8/2003 popr.), Ur.l. RS, št. 58/2003 -ZZK-1, 33/2007 -ZPNačrt

Geodetska dela
Geodeti merijo različna zemljišča in se ukvarjajo s prikazovanjem zemeljskega površja na načrtih in kartah. Geodetski načrti so osnova planerjem in projektantom pri načrtovanju in projektiranju mest, naselij, sosesk, zgradb, cest, železnic in vseh drugih objektov na zemljišču. Poleg tega se geodeti ukvarjajo še z vrsto drugih geodetskih del in nalog:

  • ugotavljajo in merijo oblike in dimenzije zemlje,
  • sestavljajo in vzdržujejo zemljiški kataster. Zemljiški kataster je geodetska evidenca, ki vsebuje podatke o zemljiških parcelah, njihovih lastnikih, vrstah rabe zemljišča, o kakovosti zemljišč in objektih, ki so na parcelah,
  • sestavljajo in vzdržujejo komunalni kataster. Komunalni kataster je geodetska evidenca komunalnih vodov in objektov (vodovod, kanalizacija, plinovod, toplovod, elektrika, telekomunikacijske naprave, javna razsvetljava),
  • izvajajo geodetska dela v gradbeništvu,
  • izvajajo geodetska dela v rudarstvu,
  • izvajajo geodetska dela v gozdarstvu in agronomiji.

Karte in načrte, ki upodabljajo objekte na zemeljskem površju, uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju: to so načrti mest, turistične karte, avtokarte, tematske karte, ki prikazujejo razne pojave, vezane na zemljišče.

Zakon o geodetski dejavnosti je leta 2000 vpeljal inštitut odgovornega geodeta in mu preko Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot določil osnovne geodetske storitve, za katere je potrebna potrditev odgovornega geodeta, in s tem nanj prenesel odgovornost za strokovno opravljeno delo. Te storitve so: ureditev meje, parcelacija, obnova mej v naravi, komasacija, izravnava meje, razmejitve med pravnimi režimi, ugotavljanje dejanske rabe zemljišč, vpis stavbe ali delov stavb v kataster stavb.

Letna poraba energenta
Letna poraba energenta ali letna potreba po dogrevanju stavbe, se izraža v kWh/m²a, kar pomeni v kilovatnih urah na kvadratni meter letno. Ta številka se lahko približno a enostavno prevede v litre kurilnega olja. Torej 25 Kwh/m²a je poraba, ki je ekvivalentna porabi 2,5 l olja na m².

Lokacijska informacija
Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in se jo izda v skladu s predpisi o upravnem postopku proti plačilu takse. Lokacijska informacija se izdaja predvsem za tri namene:

  • za namen gradnje objektov oziroma izvajanje del na zemljiščih ali objektih,
  • za namen prometa z nepremičninami in
  • za namen določitve gradbene parcele k obstoječemu objektu.

Z njo občina daje investitorju nameravane graditve, kupcu oziroma prodajalcu določenega zemljišča, kot lastniku objekta, ki nima določene gradbene parcele možnost, da ugotovi, kakšna so merila in pogoji za načrtovanje nameravane investicijske namere, kot jih določajo veljavni prostorski akti, podatke o morebitnih varovanjih, omejitvah in prepovedih iz sprejetih prostorskih ukrepov ter podatke v zvezi s spremembami in dopolnitvami oziroma pripravo novih prostorskih aktov.

Lokacijska informacija je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izda jo, na podlagi 80. člena ZUreP-1, občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora.

Pravilnik o »lokacijski informaciji« določa glede na namen, za katerega se lokacijska informacija potrebuje, tri vrste lokacijske informacije in sicer:

  • lokacijska informacija za namen gradnje objektov oziroma izvajanja del na zemljiščih ali objektih,
  • lokacijska informacija za namen prometa z nepremičninami,
  • lokacijska informacija za namen določitve gradbene parcele k obstoječim objektom.
     

Lokacijska informacija za namen gradnje objektov in izvajanje drugih del
Lokacijska informacija za namen gradnje objektov je namenjena predvsem projektantu, kot podlaga za izdelavo projekta za gradnjo, spremembo namembnosti, rekonstrukcijo ali odstranitev objekta. Ta vrsta lokacijske informacije je najobsežnejša in je veljavna tudi za namen prometa z nepremičninami in za namen določitve gradbenih parcel k obstoječim objektom.

V tej lokacijski informaciji se povzamejo merila in pogoji, ki so določeni v prostorskem izvedbenem aktu, glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen. Navedejo se tudi merila in pogoji za graditev objektov in izvedbo drugih del, ki izhajajo iz prostorskega izvedbenega akta, kateri velja na konkretnem zemljišču. V njej se ne opredeljuje, ali je gradnja objekta, ki jo namerava izvesti vlagatelj, dovoljena ali ne, je pa možnost gradnje posredno opredeljena.

Posebna vrsta lokacijske informacije za namen gradnje in izvajanje drugih del je lokacijska informacija za gradnjo enostavnih objektov. Ta lokacijska informacija povzema merila in pogoje za gradnjo enostavnega objekta na konkretnem zemljišču, ki izhajajo iz prostorskega izvedbenega akta.

Lokacijska informacija za gradnjo enostavnih objektov je podlaga za gradnjo oz. postavitev enostavnega objekta, kadar so njegova velikost in način gradnje ter rabe v skladu z določbami Pravilnika o »enostavnih objektih« in odloka o prostorskem izvedbenem aktu,  sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar je enostavni objekt skladen z določbami odloka o prostorskem izvedbenem aktu, ne izpolnjuje pa pogojev za gradnjo, določenih v Pravilniku o »enostavnih objektih«. 

Nizkoenergijska hiša Lumar
Med nizkoenergijske hiše štejemo tiste objekte katerih potrebna toplota za ogrevanje stavbe znaša med 35 in 60 kWh/m2 a. Vse hiše Lumar se uvrščajo v razred nizkoenergijskih hiš. Nizkoenergijske hiše odlikuje dobra toplotna izolacija ovoja ter pravilna vgradnja in kakovostnega stavbnega pohištva. Prezračevanje v tovrstnih hišah poteka preko stavbnega pohištva.

Obveznosti investitorja
S priporočeno pisemsko pošiljko vsaj 8 dni pred tehničnim pregledom obvesti vse udeležence pri gradnji. Zagotoviti mora udeležbo vseh udeležencev pri gradnji; zagotoviti mora projekt vzdrževanja in obratovanja; 15 dni pred začetkom poskusnega obratovanja mora obvesti pristojne inšpekcije in upravni organ; zagotovi mora nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem; pred zaključkom poskusnega obratovanja zahteva tehnični pregled.

Obveznosti izvajalca
Zagotovi dokazilo o zanesljivosti objekta. Komisija na tehničnem pregledu preveri skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem, ali je dokazilo o zanesljivosti objekta ustrezno, ali je iz dokazila o zanesljivosti razvidna: skladnost gradnje z gradbenimi predpisi in da so na najmanjšo možno mero omejeni vplivi objekta na okolico, ali so inštalacije, tehnologija in oprema kvalitetno vgrajeni glede varnosti, zdravja, varstva pred požarom in varstva okolja, ali je izdelano navodilo za vzdrževanje in obratovanje, ali je izdelan geodetski posnetek novega stanja zemljišča.

Projektiranje
Je izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje, ki se glede na vrsto načrtov, ki sestavljajo takšno dokumentacijo, deli na arhitekturno in krajinsko-arhitekturno projektiranje, gradbeno projektiranje in drugo projektiranje.

Projektna naloga
Je sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva in drugih potrebnih besedil v obliki usmeritev, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo.

Projektna dokumentacija
Sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje in obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis in projekt za izvedbo.

Tehnična dokumentacija
Je sistematično urejen sestav listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil oziroma drugih sestavin kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta in obsega projekt izvedenih del, projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence.

Projektni pogoji
So pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali predpisom in na podlagi izvedbenega prostorskega akta, določi pristojni soglasodajalec za izdelavo projektne dokumentacije.

Postopek tehničnega pregleda
Upravni organ s sklepom imenuje komisijo za tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda. Komisijo vodi uradna oseba (referent iz upravne enote ali predstavnik ministrstva). V komisiji so predstavniki soglasodajalcev in glede na vrsto objekta tudi strokovnjaki. Po svoji presoji lahko sodelujejo tudi pristojni inšpektorji. Če se soglasodajalec tehničnega pregleda ne udeleži, se šteje, da nima pripomb. Soglasodajalec lahko upravnemu organu sporoči tudi pisno, da nima pripomb.

Pasivna hiša Lumar
V praksi najpogosteje uporabljeno merilo za doseganje standarda pasivne hiše je podobno kot pri ostalih razredih potrebna toplota za ogrevanje, ki ne sme presegati 15 kWh/m2 a. Vendar standard pasivne hiše ni definiran le s tem parametrom, hiše certificirane na Passivhaus inštitutu v Darmstadtu morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  • letna potrebna toplota za ogrevanje manjša od 15 kWh/m2 a ali toplotne izgube manjše od 10 W/m2
  • skupna letna poraba primarne energije pod 120 kWh/m2 a
  • zrakotesnost objekta n50 < 0,6 h-1

Plus energijska hiša Lumar
Razred plus energijskih hiš predstavlja nadgradnjo zelo dobrih nizkoenergijskih in pasivnih hiš, pri katerih najpomembnejši kriterij ni več potrebna toplota za ogrevanje, ampak sposobnost izkoriščanja obnovljivih virov za proizvodnjo energije.

Rekuperacija (Rekuperator)
Prezračevanje z rekuperacijo je način prisilnega prezračevanja zrakotesnih, nizkoenergijskih stavb, kjer s toploto odpadnega zraka, ki ga črpamo iz prostorov kot so sanitarije, kopalnice in kuhinje, ogrevamo vstopajoči zrak ter ga vpihujemo v bivalne prostore. Sistem prezračevanja je obvezna oprema vsake pasivne in dobre nizkoenergijske hiše. V želji po minimiranju toplotnih izgub zaradi prezračevanja v zimskem času, zagotovimo s sistemom prezračevanja z rekuperacijo stalen dotok svežega zraka. Naprava zajema svež zrak iz okolja, ki ga lahko predgrevamo že z zemeljskim prenosnikom toplote in ga dovaja do rekuperatorja. V rekuperatorju se svež zrak ogreva s toploto odpadnega zraka, ki se izsesava iz prostorov z onesnaženim zrakom. Ohlajen odpaden zrak se odvaja iz hiše, ogret svež zrak pa se po ceveh neslišno dovaja v prostore. V pasivne hiše Lumar vgrajujemo sisteme nadzorovanega prezračevanja – tihe, čiste in energijsko učinkovite, ki v vseh prostorih zagotavljajo svež zrak, brez neprijetnih vonjav in prepiha.

Toplotna črpalka
Konvencionalni sistemi ogrevanja v pasivnih hišah niso potrebni, saj je potreba po dodatni energiji za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode minimalna. Največkrat se toplotna črpalka vgrajuje kot sistem ogrevanja. Toplotna črpalka črpa toploto iz zemeljskega kolektorja ali vrtine, pridobljena toplota se akumulira v hranilniku toplote in se porabi za potrebe nizkotemperaturnega ogrevanja in za ogrevanje sanitarne vode. Posebno varčne pasivne hiše lahko ogrevamo samo toplozračno, zato vgradnja ploskovnih sistemov ogrevanja ni več potrebna. 
Glavni sestavni deli toplotne črpalke so kompresor, ki plin stiska ter se ogreje, ekspanzijski ventil, kjer plin ekspandira in se ohladi ter dva toplotna izmenjevalca.

Toplotna prehodnost
Je podatek, ki ga zapišemo kot »U« (z enoto W/m2K) in nam podaja količino energije, ki se izgublja skozi površino 1m² elementa stavbe (stene, okna, tal, stropa ...) pri temperaturni razliki 1 stopinje med obema stranema elementa. Toplotno prehodnost izračunamo na podlagi toplotne prevodnosti in debeline posameznih sestavnih delov gradbene konstrukcije ter toplotne prestopnosti površin, ali pa jo izmerimo s posebno napravo. Čim bolje se določen enojni ali večplasten element, stena, vrata ali okno upira prehodu toplote, tem manjši je faktor »U«.

Termografska analiza
Uporaba termografske analize pri gradnji nizkoenergijskih in pasivnih hiš je danes že skoraj obvezen pripomoček. Uporablja se za analizo energijske učinkovitosti celotnega ovoja kot posameznih izvedbenih detajlov. Ena ključnih zahtev gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš je izvedba detajlov brez toplotnih mostov. Certifikat Passivhaus inštituta potrjuje, da so detajli Lumarjevih hiš projektirani brez toplotnih mostov, s termografsko analizo pa vam bomo to lahko dokazali tudi na vaši pasivni ali nizkoenergijski hiši.

Uporabno dovoljenje
Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu objekta upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, izda uporabno dovoljenje. Uporabno dovoljenje je odločba, ki dovoljuje začetek uporabe objekta. Uporabno dovoljenje moramo pridobiti, kadar je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti.
Kadar pridobite gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta in se na mestu odstranjenega objekta (ki je imel več kot 100 m2 zunanjega oboda) ne zgradi nov objekt, za katerega bi bilo potrebno pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje, mora investitor posredovati poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki skupaj s kopijo načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki najpozneje v 30 dneh po odstranitvi objekta pristojnemu inšpektorju za okolje. Ker je za odstranitev objekta investitor pridobil gradbeno dovoljenje, po odstranitvi pa ne more pridobiti uporabnega dovoljenja za zemljišče brez objekta, investitor naroči geodetski posnetek novega stanja zemljišča. Na podlagi te dokumentacije lahko pri upravnem organu pridobi potrdilo stanju zemljišča. Posebne vrste objektov (objekti z vplivi na okolje, objekti, pri katerih je predpisan monitoring) se lahko začnejo uporabljati na podlagi odločbe o dovolitvi poskusnega obratovanja. Uporabno dovoljenje ni potrebo, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti iz stanovanjske v poslovno dejavnost ali obratno in pri tem ni bilo posega v skupne prostore ali zunanjost objekta.

Zrakotesnost (Blowerdoor test)
Meritev zrakotesnosti, poznana kot t. i. test Blowerdoor, je obvezna meritev vsake pasivne hiše. Z njo dokazujemo, da je zračna prepustnost ovoja (zrakotesnost konstrukcije) pri pasivni hiši manjša od zgornje dovoljene vrednosti, ki znaša n50<0,6 h-1. Meritev deluje na osnovi zračnega toka, ki je povzročen z razliko tlakov med zunanjostjo in notranjostjo objekta. Rezultat nam pove količino zraka, ki pri podtlaku oz. nadtlaku 50 Pa, prehaja skozi gradbeno konstrukcijo. Meritev zrakotesnosti je danes obvezna za vse objekte, subvencionirane s strani Eko sklada RS, obenem pa je tudi garancija za dolgo življenjsko dobo vaše hiše. Zato v Lumarju za vse nizkoenergijske in pasivne hiše že standardno opravimo vse meritve zrakotesnosti.

Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja
Vloži jo investitor, ko z nadzornikom ugotovi, da je objekt zgrajen in da je izdelan projekt izvedenih del. Če vloge ne vloži investitor, jo lahko izvajalec. Vsebina vloge:

  • navedba, da je objekt zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem,
  • številka in datum gradbenega dovoljenja,
  • projektant projekta za izvedb,
  • projektant projekta izvedenih del,
  • podatki o izvajalcu/ih.

Priloge:

  • projekt izvedenih del,
  • izjava nadzornika, s katero potrdi, da so bile med gradnjo v projekt vnesene vse spremembe, ki so skladne z izdanim gradbenim dovoljenjem,
  • gradbeni dnevnik,
  • geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji,
  • dokazilo o zanesljivosti,
  • projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta (tega dokumenta ni treba predložiti, kadar gre za lastno gradnjo),
  • geodetski načrt novega stanja zemljišča,
  • za objekt z vplivi na okolje mora investitor priložiti tudi program prvih meritev obratovalnega monitoringa, če so meritve predpisane,
  • drugi podatki in dokazila, če tako določa zakon.
© Lumar IG d.o.o., 2006-2015