“Gradnje sem se lotil kot perfekcionist, vrhunski športniki smo takšni. Raziskal sem ogromno literature, v tisku in na spletu, hodil sem na predavanja. Leta 2008 sem se na primer na ZRMK udeležil super predavanja o pasivni gradnji. Kolega je takrat gradil energetsko učinkovito hišo na drug način, ne z lesom. Saj je bila lepa, ni pa mi zaigralo srce.
Potem sem videl sistem Lumarja, materiale, kako so sestavljene stene, in sem takoj vedel, da je to to. Na sejmu Dom leta 2008 sva potem obiskala ponudnike montažnih hiš. Presenečena sva bila, da stroka o tem že govori, medtem ko v praksi ponudniki niso imeli pravih rešitev. Bila sva kar razočarana, dokler nisva prišla do stojnice Lumarja. Videl sem že njihove rešitve na spletu in takoj smo se našli. Točno take hiše, kot sem si jo želel, je takrat Lumar nameraval množično graditi. Hitro smo vedeli, da smo za skupaj in da smo za akcijo, da skupaj zgradimo našo čudovito hiško, ki bo vzor energetsko varčne gradnje. Lumar je bil takrat daleč pred drugimi.
Po vsem tem času je hiška še vedno popolnoma enaka. No, razen parketa, ki je zaradi našega novega družinskega člana, kužka Piota, nekoliko opraskan. Celotna izkušnja, vse od zamisli leta 2008 do danes, je bila zame neprecenljiva. Tudi na čas gradnje imam lepe spomine, čeprav je običajno to stresni čas. Še vedno se spominjam prijetnega občutka, ko so pripeljali steno in jo dvigovali z dvigalom na gradbišču. Vesel sem, da je hiška, ki je bila leta 2008 pravzaprav zasnovana za naju, postala taka uspešnica. Ko se zdaj pelješ in vidiš podobno hišo našemu Primusu, si rečeš: »Poglej 'lumarco'«. Tako znan in priljubljen je postal ta model hiše.”